Novice iz Divjine

Divje jedi

Delavnice

Predavanja

Knjige

Druga divjina

Oglasi

NOVICE IZ DIVJINE

DIVJE JEDI

DELAVNICE IN PREDAVANJA

KNJIGE

DRUGA DIVJINA

OGLASI

Regrat, o, regrat!

Regrat, o, regrat!

Saj je že!
Čeprav ga še ni.
Oziroma ga vsaj videti ni.
Ker prav zdaj, ko sneg skopni, že regrat med prvimi zelenjavnimi divjinkami iz tal hiti. A vseeno dovolj počasi, da si ga ob primernem času lahko privoščimo na drugačen način kot ponavadi. Torej ne le brez ocvirkov, ampak tudi brez krompirja. Niti jajca pri tem niso potrebna.
Na sprehod, kako prijetno, je pa že treba. Z lopatko v roki, z vrečo v žepu.
Kajti regrat se ne zmeni za čas, ker je ves čas. Le ob pravem času ga moramo zagrabiti, pripraviti, ugrizniti. Vsekakor tudi prežvečiti, pa čeprav z medom. Ker prav zdaj je še čas, ker potem pa kmalu ne bo več, da ujamemo pod zemljo skrito regratovo moč.

Stopimo sem, gremo tja.
O, na srečo tu še ni, ker to pomeni, da je že, a komaj še, ker listi hočejo že odganjati. Bogastvo regrata se namreč odraža tako nad zemljo kot pod njo, vendar ne hkrati. Ko je spodaj, ni zgoraj, ko je zgoraj, ga je pa spodaj komaj kaj.
Grenčine, rudnine, polifenoli, inulin, pa take zdrave reči.
Taraksol, taraksasterol, seskviterpenski laktoni in druge grenkosti.
Zdravja na pretek!
Jetra, žolčnik, ledvice, splošna krepkost. Živahnejša prebava, učinkovitejša presnova. Presežki presnovkov, ki jih radi imenujemo strupi, ven, prav tako toksini, ki jih vdihamo, pojemo in si jih nenazadnje izmislimo sami. Regrat je poleg koprive, rmana in suličastega trpotca ena temeljnih čistilnih in razstrupljevalnih rastlin tega sveta, zato ni odveč, če mu prisluhnemo.

 

Regrat

 

Torej naredimo tako: korenine izkopljemo, še preden se začno razvijati listi ali kvečjemu ko je listov še komaj kaj; takrat je v koreninah največ sestavin, inulina celo do 40 odstotkov. Ko je bere dovolj, jo operemo v bližnjem potoku ali doma v dovolj vode v lavorju in jih vsekakor še dodatno speremo in po potrebi okrtačimo pod tekočo vodo. Narežemo jih na koščke in se odločimo, kaj zdaj z njimi. Ker pravzaprav nimamo izbire, jih del vložimo v med, o čemer je govora v nadaljevanju, del jih posušimo v sušilnici, od tega jih del prej svetlo popražimo, del jih temno popražimo za kavo.
Dela čez glavo, tako da kdo bo zdaj še delal?
A gre, kar gre.
Ker kdor ne dela, naj vsaj gre.

Regratove korenine v medu
Korenine regrata izkopljemo v času od pozne jeseni do zgodnje pomladi, ko je v njih največ sestavin. Operemo jih, narežemo na pol centimetra do centimeter dolge koščke in z njimi do polovice napolnimo kozarce za vlaganje. Korenine prelijemo z medom, ki naj ne sega več kot 3 ali 4 centimetre pod vrh, in kozarce zapremo s pokrovčki. Shranimo na hladnem in poskusimo po treh ali štirih tednih. V tem času iz »zmenka« regratovih korenin in medu nastane okusen in hranilno zelo močan pripravek, ki ga zauživamo po žličkah za splošno krepko počutje in živahno razpoloženje. Ko kozarec odpremo, ga hranimo v hladilniku. Vsebina polnega in zaprtega kozarca se v shrambi ali na podobno hladnem mestu ohrani leta dolgo.
Recept se je spomnil in ga preizkusil Rok Alboje iz Tolmina, ki v med na podoben način vlaga še druga zelišča in rastline.
Na enak način pripravimo korenine radiča in cikorije.